Von der Leyen je ob začetku srečanja dejala, da mora biti napredek držav kandidatk tesneje povezan z izvedenimi reformami. Po njenem mnenju bi morale države, ki izpolnjujejo pogoje, hitreje odpirati in zapirati pogajalska poglavja.
Ob tem je poudarila, da širitev ni pomembna le za države kandidatke, temveč tudi za Evropsko unijo. Po njenih besedah širitev pomeni večjo varnost, gospodarsko blaginjo in močnejši položaj Evrope v mednarodnem prostoru.
Nemčija in Francija sta dan pred vrhom predstavili skupno pobudo za prenovo pristopnega procesa. Predlog predvideva postopnejše vključevanje držav kandidatk v posamezne politike Evropske unije ter hitrejše približevanje članstvu, še posebej za države Zahodnega Balkana.
Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da je prihodnost regije v Evropski uniji. Opozoril je tudi, da dejstvo, da EU v zadnjih trinajstih letih ni sprejela nobene nove članice, kaže na težave tako na strani kandidatk kot tudi znotraj same unije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel za nov pristop, ki bi državam kandidatkam omogočil postopno prevzemanje evropske zakonodaje in tesnejše vključevanje v evropske politike še pred formalnim članstvom.
Predsednica Evropske komisije je ob tem posebej izpostavila napredek Črne gore in Albanije na njuni evropski poti.
Albanski premier Edi Rama je ocenil, da bi morala Evropska unija pokazati več politične odločnosti in državam Zahodnega Balkana ponuditi jasnejšo perspektivo članstva. Opozoril je, da predolgo čakanje povečuje vpliv drugih svetovnih sil v regiji.
Vrha v Tivtu so se udeležili voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana – Podgorica (Črna gora), Beograd (Srbija), Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Tirana (Albanija), Skopje (Severna Makedonija) in Priština (Kosovo). Evropsko unijo so poleg Ursule von der Leyen zastopali tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa ter voditelji večine držav članic.
Med udeleženci je bil tudi slovenski premier Janez Janša, ki ob prihodu na srečanje ni podal izjave za medije.
