Slovenska fotovoltaična konferenca izpostavila vlogo sončne energije v preobrazbi energetike
Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je zaključila 11. Slovenska fotovoltaična konferenca, ki je znova združila strokovnjake, podjetja in institucije na področju sončne energetike. V središču pozornosti so bili najnovejši trendi, tehnološki napredek ter ključni izzivi razvoja fotovoltaike v Sloveniji in širše.
Otvoritev je pripadla dekanu fakultete prof. dr. Marku Topiču, ki je med drugim predstavil podatke o rasti proizvodnje iz sončnih elektrarn. Po njegovih besedah so te v letu 2023 prispevale 8 odstotkov celotne elektrike, v letu 2024 pa naj bi ta delež presegel 10 odstotkov. Omenil je, da Slovenija po deležu izrabe sončne energije dohiteva Portugalsko, medtem ko države kot so Ciper, Nemčija, Španija in Grčija že beležijo višje deleže. Poudaril je tudi vlogo Slovenije pri mednarodnem raziskovalnem sodelovanju ter pomen fotovoltaike za zanesljivo in trajnostno oskrbo z elektriko.
Dr. Uroš Merc iz podjetja BISOL je predstavil tehnološke inovacije in dejstvo, da Slovenija kot edina članica EU izvozi več fotovoltaičnih modulov kot jih uvozi. Mag. Bogomir Jelenc iz podjetja ELES je govoril o spremembah v elektroenergetiki, kjer v ospredje prihaja aktivni odjemalec.
Peter Kumer iz Združenja slovenske fotovoltaike je opozoril na pomanjkanje dolgoročnih politik in na nezaupanje, ki pretresa sektor. Po njegovem mnenju si Slovenija ob trenutnih ciljih ne more privoščiti ponovitve zastoja, ki je pred leti zaradi ukinitve spodbud trajal več kot šest let.
Med izpostavljenimi projekti je bil tudi načrt za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru. Simon Čižmek je predstavil večplastne izzive umeščanja takšnega objekta, ki bi lahko postal največji tovrstni v Evropi.
O vlogi države je spregovoril tudi Iztok Gornjak iz Borzena, ki je poudaril pomen podpornih mehanizmov, od odkupnih cen do neposrednih spodbud za investicije, ki so omogočili hitro rast zmogljivosti v zadnjem desetletju.
Dr. Marko Jankovec je naslovil vprašanja varnosti sončnih elektrarn. Pojasnil je, da fotonapetostni moduli sami po sebi ne gorijo in da so za požare odgovorni drugi dejavniki, kot so vžigljive snovi v bližini in morebitni električni obloki.
Zadnji del konference je bil posvečen energetskim skupnostim. Aleš Jurak je predstavil več kot 50 sončnih elektrarn na javnih stavbah v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Miha Berlič projekt skupnostne elektrarne v bloku na Smoletovi ulici, Mladen Oljača pa projekte skupnosti v Ajdovščini. Dr. Matevž Bokalič je ob tem predstavil tudi novo virtualno skupnost in samooskrbno elektrarno na fakulteti, ki bo pokrila desetino njene letne porabe. Zaključek konference je pospremila slavnostna otvoritev elektrarne s prerezom traku.